P.S.: Pobrskala sem po svojem arhivu in dodala nekaj precej starih (in precej cringey) posnetkov - posnela sem jih, da si nek komad zapomnim ali (ojoj prejoj ahahah ...) ga celo naložim na YouTube. Beware of the cringe.
Spomnim se nekega poletnega dne, ko smo se peljali na morje in v pregretem avtu poslušali nek čudovit komad. Tisti dan sem nekako prepričala starše, da smo poslušali Taylor Swift! Skratka, nisem prepričana koliko sem bila stara, vem pa, da sem gulila osnovnošolske klopi in da so stare zelene table počasi izhajale iz mode. Skratka, ko sem poslušala instrumentalni začetek ene pesmi, se mi je utrnila ideja za besedilo in melodijo - pravzaprav je šlo samo za verz ali dva, ki bi čudovito pasala v ta instrumentalni del. Bil je fantastičen občutek, neke vrste "hevreka!" trenutek, preprosto si nisem mogla izbrisati tistega širokega nasmeška s pregretega obraza - kako zanimivo, da mi je takrat nekaj tako majhnega lahko polepšalo dan! Od takrat naprej sem si vedno želela napisati svoj komad. Nič posebnega ne rabi biti, nič absolutno fenomenalno izpiljenega, samo da je nekaj čisto mojega. Zgodba z melodijo. To je nekako postal moj nezavedni cilj.
Something Real delovna verzija:
Something Real končna verzija:
Seveda sem morala nekje začeti in vedela sem, da ne bo dovolj, da samo prepevam. Kot otrok nisem bila najbolj vestna pri obiskovanju glasbene šole. Prehajala sem iz enega inštrumenta na drugega, na koncu pa sem se ustalila ob kitari, ki se je pravzaprav nikoli nisem učila igrati v glasbeni šoli. Nisem nek virtuozo, poznam osnovne akorde, uporabljam eno zelo priročno reč, ki se ji reče kapodaster in ko igram, igram "za dušo". Zame je igranje kitare, prepevanje in pisanje komadov čudovita sprostitev in ventil, preko katerega lahko delim zgodbe, ki jih nikoli ne bi razgalala neznancu na ulici. Čudovit občutek, obljubim!
Torej Maruša, ti "amaterski ne-virtuozo" ... Kako za vraga naj napišem komad?
Naj ti nekaj povem. Če je ratalo meni, lahko tudi tebi.
1.
Pravzaprav je precej preprosto. Nauči se (vsaj) osnove nekega inštrumenta. Ne potrebuješ veliko, če se ti res ne da, je za začetek dovolj, da se naučiš nekih osnovnih akordov in ritmov. Res je, da kanček posluha vendarle potrebuješ ... Pa tudi, če ni čisto izpiljen in zveni malo fauš ... Saj (še?) ne pišeš za to, da bi dobil/a tri Grammyje ... Na prvem mestu moraš pisati zase, ob tem moraš uživati.
2.
Drugič, ko poznaš osnove (oz. pravzaprav, da osnove utrdiš), bejži na spletno stran, kot je na primer Ultimate Guitar, kjer najdeš kopico pesmi in akordov (če igraš kitaro ali ukulele ti bo še posebej v pomoč), ki ti lahko pomagajo pri igranju različnih komadov. Preigravaj tiste, ki so ti všeč. Ne rabiš se jih učiti na pamet, ne rabiš jih zverzirati do popolnosti, samo igraj jih. Ker so ti všeč. Preko tega se boš najlažje naučil/a nekih osnovnih kombinacij akordov in ritmov, ki so zelo uporabni za pisanje lastnih mojstrovin.
Ok, zdaj približno znava igrati nek inštrument, poznava neke osnovne vzorce in kombinacije, pa probajva še kaj sestaviti. Tukaj se pot nekoliko razveja - načinov pisanja komadov je toliko, kot je ljudi, ki jih pišejo.
Del minljivosti - idejna zasnova z mojega mobitela:
Del minljivosti - končna verzija:
3.
Tretjič, napiši nekaj:
a) Lahko začneš z igranjem nekega vzorca akordov in k temu postopoma dodajaš neko melodijo in besedilo. Slednje črpaj od kjerkoli želiš, jaz sem si na začetku večinoma predstavljala scenarije. Ko sem začela pisati svoje komade še namreč nisem imela nekih ljubezenskih izkušenj, vendar je moja najstniška duša želela začeti (pretežno) pri ljubezenskih pesmih (neizbrisen vpliv Taylor Swift). Ogledala sem si kak film ali pa si predstavljala kako bi bilo, če bi nekaj bilo. V glavi sem sestavila scenarije in si predstavljala, kaj bi rekla nekomu v takšnem in drugačnem scenariju.
b) Lahko začneš tudi pri besedilih, ki jim nato dodaš neko kombinacijo akordov, ki zvenijo tvojemu ušesu prijetno s tem besedilom. Takšnega načina sem se lotevala redkeje, ampak tudi gre. Piši tako, kot te vodi domišljija. Ali življenje. Ali oboje.
Sama veliko idej dobim čisto naključno. Po navadi jih hitro zapišem v beležnico v telefonu ali pa posnamem delček melodije. Ko se mi "zlušta", malo pobrskam po teh idejah in kmalu nastane nekakšna okvirna pesem. Skoraj nikoli ne pišem v afektu - načeloma gledam na nek dogodek skozi retrospektivo. No, ali pa pišem o zgodbah, ki so plod domišljije. Včasih je to še dosti lažje. Včasih je komad kombinacija obojega.
4.
Super, zdaj si nekako predstavljamo kako začeti, kako pa to dejansko napisati? Glej, moj odgovor je, če to delaš zase, ne kompliciraj po nepotrebnem. Jaz sem ideje vedno snemala na mobitel ali na računalnik, besedilo in akorde pa zapisovala na podoben način, kot so napisana na spletni strani (primer komada Something Real). Zame je bilo več kot dovolj, prav uživala sem.
Giving In - idejna zasnova z mojega mobilnega telefona:
Giving In - končna verzija:
Ko imaš komad zapisan in idejo nekako sestavljeno, pa ga lahko piliš, če želiš. Dodaš še kak verz, spremeniš besedje, okolje, občutek ... Možnosti je neskončno! Aja, še dodaten nasvet, če si kdaj izgubljen/a, ne dobiš ideje ali bi preprosto rad/a sodeloval/a na katerem delu pisanja komada s kom ... No, itak lahko vedno pišeš meni, ampak še ena zelo uporabna stran je www.hitrecord.com. Polna je ustvarjalcev, ki skupaj sestavljajo različne projekte. Tam lahko tudi ti sodeluješ v kakšnem projetku, lahko pa na primer uporabiš inštrumental od koga in dodaš besedilo. Ali pa najdeš besedilo in se poigraš z njim v svojem komadu. Kakorkoli, ta stran res ponuja ogromno, toplo priporočam!
Čestitam za tvoj prvi komad!
Morda se ne vidi, ampak, četudi ljubiteljsko, vem, da si vanj vložil/a veliiiko truda! Ful sem ponosna nate! Če te zanima, kako sem svoje komade spravila še v "čisto laično kvazi studijsko verzijo", lahko opišem še ta proces. Jaz sem res iskala najenostavnejši način, iz katerega lahko dobim čim več in, priznam, v tem delu sem vse prej kot mojster ... Lahko pa delim svoje izkušnje.
See You Again je res že ORNG star:
Svoj cilj, da bom v življenju izdala en album (ki ga lahko najdeš tudi na Spotifyju in na iTunes/iMusic, če ti je kateri priložen komad slučajno všeč - skupaj je gor 10 komadov), sem dosegla. Uživala sem v vsaki sekundi ustvarjanja! Če ga bo še kdo poslušal, bom pa še enkrat bolj vesela. :D
Pri pisanju pesmi je zlato pravilo, da vaja dela mojstra. Naj te nobena kritika ne podre. Poslušaj jo že, morda se česa novega naučiš. Nikoli pa se ne počuti, kot da moraš nekaj nujno spremeniti. Ti pišeš in izvajaš komade zase, ničesar ni absolutno treba spremeniti. Ne pusti, da pisanje komadov postane dodatna obveznost, preprosto uživaj v ustvarjanju! Če pa rabiš kakšno pomoč, sem vedno tu zate!
M. L.