top of page

Dve leti po začetku vojne v Ukrajini

Komentar V dveh letih od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki jo je ruski predsednik Vladimir Putin poimenoval "posebna vojaška operacija z namenom demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine", je regija postala prizorišče najhujšega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni. Vojna je sprožila begunsko krizo in prisilila več kot šest milijonov ljudi k zapustitvi Ukrajine. Predsednik Volodimir Zelenski je v minulem tednu razkril, da je bilo v dveh letih vojne ubitih 31.000 ukrajinskih vojakov, kar je prva javna navedba števila ukrajinskih vojaških žrtev od leta 2022. Na drugi strani naj bi bilo po njegovih besedah 180.000 mrtvih in 500.000 ranjenih ruskih vojakov. Kljub začetnim uspehom ruskih sil je Ukrajina z obsežno vojaško in finančno podporo Zahoda pokazala zobe, čeprav se njena dolgo pričakovana protiofenziva lani ni obnesla kot pričakovano. Fronta je ostala nespremenjena več mesecev, nedavno pa je Rusija znova sprožila ofenzivo.



Na notranjepolitični ravni se Ukrajina sooča z vse večjo politično nestabilnostjo. Predsednik Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi javnih sporov, kar je vključevalo odstavitev priljubljenega poveljnika oboroženih sil Valerija Zalužnega. Neposredno pred njegovo odstavitvijo je 94% Ukrajincev izrazilo zaupanje v svojega vojnega poveljnika, kar se je v primerjavi z 40% zaupanja njegovemu nasledniku, Oleksandru Syrskemu, močno zmanjšalo. Razkol med Zelenskim in Zalužnim je vzbudil skrb glede zmožnosti ukrajinskega političnega sistema obvladovanja naraščajočih napetosti, še zlasti ker se predsednikov petletni mandat uradno izteka maja. Kljub temu Zelenski še naprej uživa visoko raven javne podpore, čeprav so se pojavile zahteve za večjo enotnost in sodelovanje.



Kljub dolgotrajni vojni in njenim uničujočim posledicam, nacionalna morala in upanje med Ukrajinci ostajata visoka. Nedavne ankete kažejo, da 85 % prebivalstva verjame v končno zmago Ukrajine, čeprav se mnenja o tem, kaj ta zmaga pomeni in kdaj bo dosežena, razlikujejo. Večina sedaj meni, da bo boj trajal leta. Kljub temu in prvič od začetka vojne, večina čuti, da se država premika v napačno smer, vendar upanje na vrnitev Rusije za njene zakonite meje ostaja, ob zavedanju, da je trenutni poudarek na preživetju.


Na mednarodni ravni Ukrajina ohranja politično podporo, pri čemer številni svetovni voditelji izražajo solidarnost ob drugi obletnici invazije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu napovedala pripravo prve evropske strategije na področju obrambe, v ospredju katere bo skupno naročanje. Dejala je, da mora Evropa porabljati več, bolje in evropsko. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je nedavno izjavil, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino ni, a da ne gre izključevati ničesar (kar je sicer naletelo na nasprotovanje več evropskih voditeljev, kot tudi predsednika ZDA Joeja Bidna in generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga - več o tem lahko prebereš v zadnjih Tedenskih (s)pet). Ruski predsednik Vladimir Putin pa je posvaril zahodne države, ki morda razmišljajo o napotitvi vojakov v Ukrajino, da ima Rusija orožje, ki lahko doseže tudi njih. Zatrdil je, da je ruska vojska povečala svoje zmogljivosti in napreduje po vsej fronti v Ukrajini.


Kakrokoli, Ukrajina se med drugim sooča z negotovostjo glede nadaljnje ekonomske in vojaške podpore Zahoda, s poudarkom na pomanjkanju streliva in nejasnostih glede financiranja v letu 2025. Zanaša se na lastno iznajdljivost in inovativnost, npr. z razvojem cenovno ugodnih in učinkovitih bojnih dronov ter z nekaterimi nepričakovanimi uspehi v Črnem morju.



Tudi Rusija se sooča s številnimi izzivi, vključno z omejenimi viri in delovno silo, vendar s svojo velikostjo in resursi trenutno ohranja premoč. Kljub temu je prihodnost konflikta negotova, z malo upanja na trajni mir, dokler Putin ostaja na oblasti. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba predvideva možnost začasnega premirja zaradi trenutne porabe opreme in streliva. Ventar takšna prekinitev bi bila zgolj začasna.


Vojna v Ukrajini je zahtevala visoko ceno, tako v številu smrtnih žrtev kot v obsegu beguncev, kar globoko zaznamuje civilno družbo. Združeni narodi (ZN) so v januarju poročali, da so od začetka invazije zabeležili 10.382 smrtnih žrtev med ukrajinskimi civilisti, pri čemer opozarjajo, da je dejansko število verjetno višje. Poleg tega je Ukrajino zapustilo več kot šest milijonov ljudi, kar predstavlja obsežen val beguncev. Ta begunska kriza ne predstavlja le humanitarne tragedije, ampak ima posledice tudi za demografsko sliko regije in pušča dolgoročne posledice na družbeno strukturo Ukrajine in držav, ki tem beguncem nudijo zavetje.


Komentar je napisan na podlagi informacij, objavljenih v domačih in tujih verodostojnih medijih (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Mimogrede, za podrobnejši pogled na razmere po dveh letih vojne v Ukrajini ti proporočamo epizodo Studia ob 17ih z naslovom "Kje sta Rusija in Ukrajina dve leti po začetku invazije?".

ML

Comments


bottom of page