Zdi se, kot da v letu 2024 pogosto slišimo, da je tema neenakosti med spoloma nepotrebna. Ženske so zdaj lahko del krogov, ki so prej bili zgolj ali večinoma moška domena. Obenem imamo - kljub poskusom uvedbe različnih teles v različne kontekste - še vedno en kup stereotipov in diskriminatoren pogled na ljudi z večjo telesno težo. Številne raziskave (npr. Fulton, 2021; Richter, 2020 ter René Jolin in Cody Stanford, 2023) so pokazale, da se stereotipi in diskriminacija posameznikov s prekomerno telesno težo ohranjajo predvsem zaradi družbenih predsodkov o "lenobi" in "pomanjkanju samodiscipline", čeprav k debelosti prispevajo predvsem genetski, socialno-ekonomski in okoljski dejavniki. Eno izmed področij, kjer še vedno v tandemu delujeta seksizem in diskriminacija zaradi telesne teže, je delo - in plačilo zanj. Vsi smo že slišali, da plačna vrzel med moškimi in ženskami vztraja (tudi v istih poklicih). Če dvomiš v to, preberi na primer raziskave Penner idr., 2023, Boll in Lagerman, 2019 in Manetti idr., 2015. Vendar si vedela, da se ženske soočajo z dodatnim "stropom", če ne ustrezajo idealom vitkosti? Več raziskav je pokazalo, da je višja telesna teža negativno povezana s plačami žensk - in sicer v veliko manjši meri kot s plačami moških.
Raziskava, opravljena na čilski populaciji, je pokazala, da ženske s prekomerno telesno težo v povprečju zaslužijo približno 10 % manj kot ženske z normalno telesno težo in enakimi kvalifikacijami za delo. Nasprotno pa, sodeč po isti raziskavi, zmerno debeli moški dejansko uživajo višjo plačo od svojih vitkejših moških kolegov. Šele pri zelo visoki stopnji debelosti se plače moških začenjajo nižati. Razlika med spoloma so vztraja tudi po upoštevanju drugih zdravstvenih dejavnikov in posledične večje odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih težav. Te ugotovitve dokazujejo dvojno kazen za žensko in debelost na čilskem trgu dela in dokazujejo, da predsodki proti prekomerni telesni teži ostajajo odvisni od spola.
Kitajska raziskava je, podobno kot čilska, prav tako ugotovila "dvojno breme" za ženske - povečevanje indeksa telesne mase (ITM) je bilo povezano z zmanjševanjem dohodka žensk, pri moških pa se je dohodek povečeval do klinične debelosti. Učinek telesne mase na dohodek je bil za moške najmočnejši pri poklicih, kjer je poudarek na fizičnem delu. Prikrajšanje žensk s prekomerno telesno težo za plačo je najbolj izrazito pri visokokvalificiranih belo-ovratniških poklicih, ki zahtevajo več socialnih stikov. Raziskovalci zato sklepajo, da do razlik morda prihaja zaradi dejavnikov, kot sta družbena stigma in diskriminacija, in ne zaradi dejanske razlike v produktivnosti.
Raziskava v ZDA pa je pokazala, da kljub temu, da v skupnem smislu ni mogoče zaznati "plačne kazni" za moške, obstajajo nekateri specifični poklici, kjer vendarle prihaja do diskriminacije na podlagi telesne teže. Študija je pokazala, da imajo vsi ti poklici skupno značilnost, da vključujejo intenzivne stike z ljudmi zunaj podjetja, ne pa tudi znotraj njega - tako vzrok za omenjeno diskriminacijo verjetno ne tiči v predsodkih delodajalcev in sodelavcev. V zvezi z ženskami pa je študija pokazala, da so - ne glede na svojo produktivnost - diskriminirane pri plačah na podlagi telesne teže. Predsodki do njih prihajajo tako od strank kot od delodajalcev, za razliko od debelih moških, ki so jih "kaznovale" le stranke. To pomeni, da delodajalci uporabljajo različna merila za ocenjevanje telesnega videza moških in žensk, pri čemer slednje zaradi debelosti "kaznujejo", prvih pa ne, ne glede na njihovo produktivnost - in to še bolj, ko so ženske starejše. Morebitna razlaga te ugotovitve bi lahko bila, da so moški bolj zastopani med delodajalci, ne pa tudi med strankami, in da imajo več predsodkov do nasprotnega spola v smislu skrbi za telesni izgled.
So pa omenjene študije nakazale tudi nekatere možne rešitve za ta problem. Večja pravna zaščita in strogo izvajanje zakonov proti diskriminaciji bi lahko pomagala v boju proti pristranskosti glede spola in telesne teže pri plačilu in zaposlovanju. Poleg tega so ključnega pomena izobraževanje in spremembe odnosa do telesne teže v družbi. Delodajalce in širšo javnost je treba ozavestiti o predsodkih v zvezi z žensko telesno velikostjo in o tem, kako se ti kažejo v nepravičnih "finančnih kaznih" na delovnem mestu. Spodbujanje pozitivnega odnosa do telesa in nasprotovanje stigmatizaciji, zlasti ko se ta prepleta s spolom, lahko sčasoma pomagata zmanjšati predsodke. Vključevanje teh tem v poslovno izobraževanje in usposabljanje o raznolikosti v podjetjih bi lahko pripomore k ozaveščenosti o tem problemu. Čeprav je potreben primeren zakonodajni okvir, bo za spremembe v praksi ključen tudi kulturni premik v tem, kako gledamo na ženska telesa.
M.L
Comments