Vprašanja, ki sem si jih zastavila ob ustvarjanju tega prispevka, se gibljejo okoli pomenov, ki jih moški pripisujejo penisom in seksu. Pet pogumnih mladeničev sem povprašala o njihovem odnosu do svojih penisov, o določenih navadah, ki jih izvajajo ob uriniranju in o drugih temah, povezanih s spolnostjo. Imena, ki sem jih pripisala svojim intervjuvancem, so izmišljena. Njihove identitete in njihovi penisi ostajajo anonimni.
“Sreča je kot polulane hlače. Vsi jih lahko vidijo, a tisto prijetno toploto občutiš le ti.”
- Foreman, Jon
Prvič, moj penis ...
Nejc o svojem penisu v bistvu res ne razmišlja dosti. Vseeno meni, da penis na neki nezavedni ravni definitivno predstavlja zelo pomemben faktor v življenju moškega. Na moje vprašanje glede mnenja, ki ga ima o svojem penisu, je odgovoril, da se nagiba bolj v pozitivno smer, če se že mora opredeliti. So mu pa penisi zelo zanimivi, ker so različnih oblik, velikosti, smeri ... Njegov penis nima posebnega vzdevka. No, v družbi vrstnikov, ko gre na stranišče, včasih reče, da »gre dati predsedniku roko« ali kaj podobnega. To že, drugače pa nima imena.
Tudi Tilnov penis nima vzdevka in drug z drugim sta zadovoljna. Je pa imel obdobje, ko temu ni bilo povsem tako. »Ko sem bil mlajši, me je res skrbelo, da moj penis ni premajhen in ali se da sploh živeti, če penis ne dosega takšnih in drugačnih standardov,« je nekoliko hudomušno pripomnil. Kasneje je vendarle ugotovil, da je v bistvu čisto normalno, da so penisi različne velikosti in da ni zares pomembno, kako velik je. Njegov ego in velikost njegovega penisa sta včasih bila povezana. Natančneje je to bilo ob koncu srednje šole. Na splošno pa meni, da je omenjena povezava v moški populaciji precej močna.
Tomaž bi rekel, da je velikost njegovega penisa povprečna po evropskih merilih. Osebno ga sicer težko oceni, saj ga ne more primerjati s spolnimi dosegi kakšnega drugega penisa. Ampak po mnenjih, ki jih je pridobil od svojih partneric, je njegov penis v redu, po mnenju nekaterih celo ravno pravšnje velikosti. Tudi njegov penis sicer nima vzdevka. »Zdi se mi, kot da bi poveličeval samega sebe oziroma kot da bi nabijal svoj ego, če bi ga poimenoval,« je povedal. Meni, da ga takoj, ko mu daš vzdevek, poosebiš. Ampak, kot je dejal, je penis del njega, ne pa nekdo drug. Po njegovem mnenju je velikost penisa v številnih primerih povezana z egom moškega. Vendar hkrati meni, da velikost tega dela telesa ne igra bistvene vloge v današnjem svetu. »Če si ti sam s sabo zelo nezadovoljen in imaš recimo velik penis, bo to definitivno dvignilo tvoj ego, ker bo to tudi edina stvar, na katero boš ponosen. Poznam pa tudi moške, ki imajo nadpovprečno velik penis in se tega bolj sramujejo, kot da bi bili nanj ponosni, saj se jim je že več partneric pritoževalo, naj ne gredo do konca, zato ker jih boli,« je povedal Tomaž. Tako imajo po njegovem mnenju v bistvu tisti, ki imajo daljši penis, skoraj več težav kot tisti, ki imajo malo krajšega. »Žensko boš namreč lahko prej zadovoljil še s kakšno drugo tehniko, ne prav s klasičnim spolnim odnosom oziroma s klasično penetracijo,« je pojasnil. Povedano, pravi, je slišal tudi od žensk, ne samo od moških.
Andrej predvideva, da si bolj samozavesten, če imaš večji penis. »Ko si v osnovni in srednji šoli, tako ali tako noben ne pove, kako velikega ima, vsi se samo zafrkavajo, da imajo ogromnega. Mislim, da se nek pritisk čuti podzavestno. Posledica je, da boš lažje in bolj samozavestno pristopil do ženske, če imaš velikega,« je povedal.
Matevž ima o svojem penisu precej pozitivno mnenje, meni pa, da »je večini fantov prodana ideja, da mora biti res velik. Od pornografskih filmov naprej obstaja neka percepcija, da večjega kot imaš, bolj izstopaš«. Tudi on je imel stisko. »Sem sicer nad nekim povprečjem, vendar sem tudi nadpovprečno visok,« je obrazložil. Samozavest, kar se tiče spolnosti, je tudi po njegovem mnenju za veliko moških precej povezana z velikostjo penisa. »Sem pa opazil iz osebnih odnosov, da je dejansko najbolj pomembno to, da sem sprijaznjen in samozavesten o svoji spolnosti in sebi. Zdi se mi, da sem imel boljše spolne odnose od tiste točke naprej, ko sem se prepričal, da je vse čisto v redu, in ko sem dobil neko samozavest glede spolnosti. Preprosto ni bilo več te anksioznosti in cincanja,« je povedal. Matevž in njegova punca sta njegov penis krstila za Juniorja. V smehu je razložil, da sicer nima ravno dialogov in nočnih debat z njim, nimata nekega osebnega odnosa.
Drugič, pogovori o penisih in spolnosti v moški družbi ...
Nejc se o penisih z vrstniki ne pogovarja veliko. Niti se ne spomni, da bi se kaj dosti o tem pogovarjali v najstniških letih, ko jih je, po njegovem mnenju, to malo bolj zanimalo. »Spomnim se enega pogovora s kolegom, ki je bil malo nesamozavesten glede svojega penisa in mi je to povedal, intimno in na samem. Tisti pogovor je res trajal približno eno uro, ampak to je bilo to,« je pojasnil Nejc. V bolj zrelih študentskih letih se ne spomni, da bi kdaj imel kakšno resno debato o penisih in spolnosti. Meni, da tega primanjkuje na splošno v vseh življenjskih obdobjih. »Mislim, da se moški v neki družbi, če recimo gremo na kavo, o seksu sploh ne pogovarjamo. Nekoliko alkoholizirani na kakšnem žuru se morda pogovarjamo v smislu 'o glej, tisto sem podrl', da se malo považimo. Da bi se pa oblikovali resni pogovori o načinu seksa ali pa o dojemanju seksa ... Tega ne opažam. No, ali pa samo jaz nisem vključen v te debate. Ne vem,« je povedal. Meni, da bi bolj odprt pogovor zagotovo vplival na to, kako posameznik sprejme samega sebe. Pravi, da če si ti zaljubljen v nekoga in ga imaš rad, ga sprejmeš takšnega, kot je, in ni pomembno kakšne velikosti je njegov penis. »Ne bo te okolica zbadala, ker penisa ne kažeš, ampak boš sam imel slabše mnenje o sebi. Je pa to seveda povezano z nekimi standardi lepote. V reklamah tudi gledamo same suhe ljudi, ki prodajajo šampon za lase ... To je podobno,« je razložil.
Andrej ima pri tem v bistvu zelo podobne izkušnje kot Nejc.
Tilen meni, da bi se morali več pogovarjati o tej temi. »Z dobrega vidika, kot o neki intimnosti med partnerjema, ki je naravna, tako kot vse ostale stvari, ki jih počnejo ljudje skupaj. Ni potrebe po tem, da bi to skrivali,« je povedal. Priznava, da ne bi šel ravno razlagati vsem, kaj vse je v postelji (ali izven nje) počel. Želi pa si, da bi bili kot družba nekoliko bolj odprti do te teme. »To bi pomagalo tako moškim kot tudi ženskam, ker bi vsi imeli več znanja. Tako bi lažje preprečili različne bolezni in na splošno bi prihajalo do manj nesreč,« je povedal. Bistveno se mu zdi, da bi se ljudje preprosto počutili bolje glede svojega telesa in spolnosti.
V Tomaževem krogu najboljših prijateljev je tako, da so nekateri zelo odprti glede dolžine penisov, vedo kako dolge imajo njihovi najboljši prijatelji. Njega pa ta podatek v bistvu sploh ne zanima. »Niti ne želim vedeti, ker bi lahko bil malo ljubosumen ali kaj podobnega, kljub temu, da sem kar zadovoljen s seboj glede tega«. Zato se tej temi izogiba. »Dokler mi rečeš, da zadovoljiš žensko, si zame kul, ne rabim vedeti, kako dolgega imaš,« je povedal.
Matevž se strinja, da debata o penisih ni nič kaj pogosta med moškimi. »Zase rad mislim, da sem precej odprt kar se tiče spolnosti in seksualnosti, pa je tudi meni malo neprijetno govoriti o svojem penisu,« je pojasnil. Vseeno pa meni, da bi rešili dosti dilem in dvomov, če bi se o tem več pogovarjali. »Moški in ženske večinoma drug v drugem iščejo partnerja. Če bi pa to mejo podrli in gradili več prijateljskih odnosov med ženskami in moškimi, da bi se lažje pogovarjali med seboj in odprto izmenjevali pristna mnenja, bi verjetno prišli do koristnih ugotovitev za obe strani,« je povedal. Meni, da bi tako lahko razdrli več družbenih konstruktov, s katerimi se noben spol pravzaprav večinoma ne strinja. »Mislim, da ni toliko problem, da se moški ne pogovarjajo med seboj, čeprav je res, da naj bi moški bili manj čustveni, in še nismo na nivoju, da bi bilo sprejeto v generalni družbi se pogovarjati o tej temi,« je dodal. Osebno nima veliko takšnih problemov, saj ima veliko prijateljic in ima z njimi tudi takšne pogovore. »Tudi z moškimi se lahko pogovarjam o svojih občutkih, čustvih in podobnih temah. Imam pa tudi občutek, da sem pri tem bolj del manjšine. Mislim, da moški niso pripravljeni deliti svojih pristnih občutkov iz strahu, da je to nekaj, s čimer lahko pokažejo svojo šibkost,« je nadaljeval. Četudi sam zase meni, da je precej odprt, ko pride do spolnosti in čustev, pa ima tudi on svoje šibke točke. »Včasih sem raje tiho o nečem, če imam občutek, da bom koga čustveno bremenil s tem. Po eni strani razumem tudi, kako težko je včasih pokazati svoje šibkosti. Na primer ljubosumje je taka zadeva zame. Jaz se nočem pogovarjati o ljubosumju, postanem ves siten, ker menim, da je znak nesamozavesti, če si ljubosumen,« je povedal. Ugiba pa, da so čustva spremenljiva in se skozi čas naučiš bolje delati in živeti z njimi. Sicer je pa rad čustven, saj vidi, da ima to pozitiven vpliv na ljudi, s katerimi se pogovarja.
Tretjič, erekcija v javnosti ...
Nejc se počuti precej nelagodno, ko mu penis nabrekne v javnosti. »Po mojem delamo moški iz tega večjo dramo, kot dejansko je. Ko se ti to zgodi, imaš občutek, da cel svet gleda v tvoje mednožje,« je povedal. Odkar ni več v puberteti, se mu to ne dogaja več tako pogosto. V najstniških letih pa pravi, da »je bilo treba naumiti različne tehnike prekrivanja nabreklosti«. Kot je razložil, je na primer pozimi zelo priročno nositi plašč, ki ob pojavu 'incidenta' zakrije vse. »Sicer pa hodiš z rokami v žepu, da zakriješ nabreklost, ali pa si pomagaš s kakšno torbo,« je povedal.
Tudi Tilen je omenjal podobne tehnike zakrivanja erekcije.
Podobno si Tomaž ob pojavu nabreklosti pomaga na primer z jakno ali nahrbtnikom, ki ju nosi s seboj. Pravi, da se v ožjih hlačah erekcija nekoliko lažje skrije, v trenirki je pa zelo opazna. »Če se to zgodi na primer na faksu, se zelo hitro poberem na stranišče,« je povedal in pojasnil, da, ko dlje časa zadržuješ urin, to včasih povzroči nabreklost penisa. Potem, ko odreši svoj mehur, si penis popravi navzgor ob telo. »Tako ga tudi najlažje zakrijem z majico. Rad nosim široke jope s kapuco, ki so malo daljše in malo širše ter so za takšne situacije zelo uporabne,« je razložil.
Tudi Andrej je povedal, da je to sicer kar pogosta stvar, ampak se nekoliko umiri, ko moški ni več v puberteti. Kot moji drugi sogovorniki, tudi on uporablja različne tehnike, s katerimi poskuša erekcijo zakriti. »Ne vem, če kdo to zares opazi, ampak jaz imam občutek, da se vidi,« je povedal.
Glede nabreklosti penisa v javnosti je Matevž poudaril, da to nima veze z neko potrebnostjo. »Načeloma sem imel več problemov s tem, ko sem bil v puberteti. Hormonsko ravnovesje pač pripelje do tega, da je malo akcije. Ko nabrekne, je moj avtomatičen refleks, da poskusim to skriti. Načeloma je zame najboljša metoda, da pač sedim. Sem pa imel sošolca v srednji šoli, ki je bil poklican pred tablo ravno, ko je imel erekcijo, in je raje dobil negativno oceno, kot da bi vstal,« je povedal. Meni, da gre sicer za neprijetno stvar, ampak se naučiš živeti in obratovati z njo.
Četrtič, kukanje čez plot svojega pisoarja ...
Nejc na pisoarju načeloma ne steguje vratu, da bi preveril, kaj ima njegov sosed med nogami. Priznava, da ga to nekoliko zanima, vendar meni, da takšno početje res ni družbeno sprejemljivo. »Kar je seveda po eni strani logično ... Družba sprejema to kot nek intimni del telesa vsakega posameznika in tega se pač ne deli z drugimi,« je pojasnil. Zdaj, ko zase meni, da je odrasel, tega načrtno več ne počne. »Se pa je seveda kdaj zgodilo, ko sem bil star kakšnih 16 let, da sem z namenom malo stegnil vrat, če bom kaj videl,« je povedal. Sam se ne bi preveč sekiral, če bi opazil, da kdo drug poskuša odkriti, kaj on skriva med nogami. Ne bi mu bilo ravno vseeno, ne bi se pa pretirano obremenjeval s tem.
Ko gre Tilen na pisoar, navadno ne kuka čez plot, da bi preveril sosedov penis. Povedal pa je, da je to že doživel. »Zame to res ni bil prijeten občutek,« je dodal. Podobno kot Nejc tudi on meni, da družba tega početja ne sprejema najbolje.
Tomaž se še ni zanimal za mednožje moškega na sosednjem pisoarju. To se mu enostavno zdi zelo neprimerno. »Nekaj časa, kratko obdobje, sem imel celo probleme, če je bil kdo zraven. Kot da ne bi mogel lulati, zato ker stoji nekdo zraven. Tako da ne, tega ne delam,« je pojasnil. Nima občutka, da bi bilo tovrstno kukanje dandanes zelo pogosta stvar. Imamo namreč internet, na katerem lahko vsak preveri takšne in drugačne penise ter takšne in drugačne povprečne velikosti.
Tudi Andrej je povedal, da se nikoli ne ozira čez plot, ko sprošča mehur ob pisoarju. »V osnovni šoli se mi je zdelo zelo čudno, ko so to delali drugi. To je moj zaseben del, jaz sem edini, ki ga lahko vidi. Nikoli ne lulaš zraven drugega. Če je le možnost, je med dvema, ki lulata, vsaj en prost pisoar,« je povedal.
Matevža pa pogosto spremlja neko zanimanje, da bi pogledal, kaj ima drugi med nogami, ko gre odtočit na pisoar. »Definitivno je prisoten ta občutek, da bi pogledal. Se mi je tudi osebno zgodilo, da sem zelo očitno videl moškega, ki se je nagnil nazaj, ker je želel videti, kaj imam jaz, pa tudi sam sem imel parkrat željo, da bi pogledal. Nekajkrat tudi sem, ampak zdaj menim, da je to malo neprimerno in se raje zadržim. Ne znam pojasniti tega, ne znam ubesediti, ampak je en tak čuden občutek ... Tisti glas od zadaj 'daj, daj, poglej'«, je pojasnil.
Petič, umetnost lulanja ...
Lulanje je za Nejca še ne povsem odkrita znanost. »Če lulaš v školjko, vse šprica naokrog, če v pisoar, pa niti ne. Oziroma tudi, ampak ne tako zelo,« je povedal po krajšem premisleku. Najprej je pojasnil, kako je lulati v straniščno školjko. »Če lulam v vodo, se zelo sliši in to je preprosto neprijetno, sploh če sem nekje v javnosti ali v študentskem domu, poleg tega pa še zelo šprica. Če lulaš na površino, ki je malo nad vodo v školjki, je to spet pod takim čudnim kotom, da se vse odbija, in je res vse mokro,« je pojasnil. Pri tem je poudaril, da ni »mokra samo školjka, ampak še pol metra okoli školjke in če sediš, ko lulaš, so mokra tudi tvoja stegna«. Skozi leta treninga je sicer tudi naš Nejc našel ravno pravo mesto v školjki, ki se mu lahko posveti med sproščanjem mehurja. »Ugotovil sem, da je vogal nad vodo na zadnjem delu školjke najbolj primeren, vsaj po mojih izkušnjah. Najmanj se sliši pa tudi odbija se ne preveč, tako da tja lulam. Vedno v desni vogal, ne vem, zakaj, ampak nikoli ne lulam na levo stran,« je povedal. Nejc je sicer najbolj zadovoljen s pisoarjem, ki ga je opisal kot nekakšno »steno kamor lulaš, dolgo približno dva metra«. Po njegovih izkušnjah se od tiste stene res zelo malo odbija, preprosto steče dol v rešetke, ki so pod tvojimi nogami.
Tudi Tilen je omenil zvoke, ki jih proizvaja lulanje direktno v straniščno vodo. Vendar vseeno cilja v vodo ravno zato, ker meni, da »lulanje tja nudi dosti več zvoka in boljši občutek med lulanjem«. Ko ga narava kliče ponoči, pa vedno raje cilja nad vodo v školjki, da ne zbudi družine.
Tomaž med lulanjem načeloma ne cilja nobene tarče na straniščni školjki, razen če je školjka umazana. V tem primeru poskuša s svojim curkom odstraniti nadležni madež. Omenil pa je, da je pristaš sedečega lulanja, četudi meni, da večina moških tega ne počne. »Če je čisto in primerno okolje, lulam sede, ker mi tako ni treba dvigovati pokrova preden začnem, pa tudi ne pozabim ga nato popraviti nazaj dol, ko opravim. Vem, da se punce pogosto jezijo, ko fantje ne zapremo pokrova straniščne školjke. Ko moški lula stoje, ne zleti vse skupaj v enem in zelo kontroliranem curku, ampak gre veliko urina kar po svoje, tako da se mi, če lulam sede, tudi s čiščenjem ni treba ukvarjati,« je pojasnil. Na faksu in v klubih sicer raje lula v pisoar.
Andrej je omenil, da nikoli ne lulaš v pisoar zraven nekoga, ki že lula. »Če je le možnost, je med dvema, ki lulata, vsaj en prost pisoar,« je povedal. Ko lula ponoči, se tudi on trudi, da ne bi bil preglasen, zato ne cilja vode. Čez dan mu je vseeno. »Sicer ne vem, zakaj bi bilo pomembno, da sem tih, ko lulam, ker me tako ali tako ne bo nihče slišal, ampak občutek je boljši,« je dodal. Najraje ima klasične pisoarje. Ne mara tistih, ki jih je opisoval Nejc. »Najslabši so tisti, ki so takšni, kot da bi lulal kar na steno, saj se voda res zelo odbija od njih in šprica vsepovsod. Poškropljen si še od soseda in je res nagravžno,« je pojasnil.
Tudi Matevž je omenil nenapisano pravilo, da, če je pet pisoarjev, so v bistvu samo trije. »Če je res sila, so štirje in je tisti četrti, ki pride zraven, čuden,« je pojasnil. Najslabša se mu zdijo tista stranišča, ki jih je opisal kot eno ogromno aluminijasto kabino, v katero se lahko zbaše tudi deset ljudi naenkrat. »Tako je na primer na Metelkovi in pogosto na kakšnih na hitro postavljenih straniščih na festivalih. Pijanim ljudem kdaj manjka tega pravila 'presledka' in je malo neprijetno.« Omenil pa je tudi precej preprosto rešitev za tovrstne težave – pregrada med pisoarji. »Če so trije pisoarji in je en zaseden, grem načeloma raje v kabino odtočit, ampak pustim vrata odprta,« je pripomnil. Pozna tudi dosti drugih, ki to delajo. »Nočem, da ljudje mislijo, da grem na veliko potrebo,« je dodal v smehu. Tudi sam že kdaj ni mogel odtočiti, ker je bil nekdo zraven. »Še vedno ne razumem, zakaj se to zgodi. Ne bi rekel, da mi je neprijetno, da bi bil anksiozen ali kaj takega, ampak enostavno stojiš in ne gre. Zgodilo se je, da sem pač stal, ni priteklo, in sem šel ven iz stranišča, čez par minut pa sem se vrnil in odtočil brez problemov,« je povedal. Ko gre na stranišče, tudi on cilja na kakšno umazanijo na školjki in, če hoče biti malo tišji, cilja na stran od školjke.
S to izjavo zaključujem prvi del te teme, ki sem jo morala razdeliti na dva dela. Intervjuvanci so mi enostavno povedali toliko zanimivih stvari ... Škoda bi jih bilo zavreči. V naslednjem delu boste lahko prebrali še nekaj več o vplivu, ki ga ima lahko velikost penisa na življenje moškega, o ključni sestavini seksa po mnenju mojih sogovorcev, o vprašanju ali izobraževalne ustanove dovolj dobro pripravijo mladeniče na njihovo seksualno življenje in o tem, kaj moški menijo, da je ženskam najbolj pomembno pri spolnem odnosu.
M. L.
تعليقات